Dvignil mi utrip je zopet včeraj,
ko sem pred ekranom se razburjal,
sem rohnel in strašno ga nakurjal,
tale tip mi gre na živce zmeraj.
Za utrip je včeraj se pobrigal,
ne le moj, še druge ima na vesti,
ki tradiciji smo vdani, zvesti,
z rdečo nam je fano zopet migal.
Smo bili kot biki, ko v areni
se pred nosom maha jim hudobno,
tip povečal mi utrip je zlobno,
v žilah se od hudega mi peni.
Kaj naj rečem, kdo mu je dovolil,
ravno on da meril je v soboto
nam utrip, bil je samo v napoto,
ga je mar kdo prosil, ga izvolil?
Toliko utrip se ni povečal
niti ko sem v Dražgoše se vzpenjal,
sem v soboto srajco si razpenjal,
saj z Matildo ne bi se rad srečal.
Mi povečal je utrip za dvojno,
ta, ki zgodovino nam prikraja,
on je kriv, da me gorenjska vstaja
vrtala je v staro rano gnojno.
Ta, ne vem imena več, vročina
skupaj se z utripom me loteva,
blodim že in kar moj puls zadeva,
mislim da ta tip je kot množina.
Ja, množina, takih je veliko,
še pokoplje me utrip povečan,
le zakaj je takšen čas nesrečen,
da te-ve njegovo kaže sliko?
