Je Janže, kot vemo, fant od fare,
resen, delaven, marljiv in vztrajen,
cilj njegov minljiv ni, ampak trajen,
da potolče vse rekorde stare.
Zanj je šala osvojiti goro,
tridesetkrat lažje mu storiti
to je kakor drugim govoriti,
vidijo ki v gorah nočno moro.
Zgled mu tisto je, kar je v naravi,
kakor sam visok je in postaven,
zanj naš svet pritlehni je preraven,
vrh najvišji si za cilj postavi.
Se tako Janže na vrh odpravi,
čas do vrha dobro sam oceni,
ni težav s prtljago in bremeni,
nesejo ga naglo udi zdravi.
Kdor ga opazuje in čas meri,
mu lahko zavida vzpon pošteno,
ker Janže gre gor za vsako ceno,
kos najtežji vselej bo oviri.
Spremlja komisija vzpon prav budno,
vsak korak mu pod vprašaj postavlja,
ko Janže je zgoraj, ugotavlja,
da bilo je vzpenjanje zamudno.
In ko rezultat se končni šteje,
tole stvar spoznava komisija,
ni bil pravi vrh in ne vizija,
cilj je v senci, sonce kjer ne greje.
