Vzel Dominik je plakat in tulil,
da poslej bo čisto vse drugače,
se pomešal je med blebetače,
k stojnici se kramarski prištulil.
Tam je stal, prodajal je besede,
sladke, da pošten je, socialno
da ravna in demokratko stalno,
skratka velik je nasprotnik bede.
Vsakemu pripravljen pomagati,
da je vedno, saj je socialec,
v duši je Dominik proletarec,
roko hoče vsakomur podati.
Da uspešen silno je poslovno,
vse počne profesionalno vedno,
takšne stresal je, besed ni vredno,
ko umanjka znanje mu osnovno.
Ko približa sosed se, pozdravi,
roki dve Dominik v hlače skrije,
karseda globoko ju zarije,
da se rokovanju zoperstavi.
Vse drugače je pri njem, pokaže
s svojo držo žepno in globoko,
zraven se postavi na široko,
slika srečanja je tu, ne laže.
Da drugačen res je, dokazuje
s tem Dominik, to je vsa drugačnost,
pa ni mišljena zunanja mlačnost,
da bontona ne pozna, je huje.
