Štorijo povem na kratko celo,
kaj se danes zjutraj je zgodilo,
suknjič neko bitje je nosilo,
ki se mi je čudno znano zdelo.
Bitje suknjič si nabaše nase,
kar dojel sem, ko sem šel že mimo,
danes res vse živo doživimo,
vam povem, ne bom zadržal zase.
Bitje s suknjičem se priklenilo
je na neko drugo bitje tuje,
češ nikar da naj ne odpotuje,
stokalo je in ječalo milo.
Tisto drugo bitje ubežalo
iz lisic objema bi najraje,
a je vendar potrpelo, da je
tisto s suknjičem mu roko dalo.
Se oklepalo ga je z levico,
da ni mogel tip več v domovino,
kar želel je tisti hip edino,
stvar doživljal to je kot krivico.
Krog pa zgodbe bil tako je sklenjen:
bi ušel begunec, a mogoče
ni bilo mu, kajti nanj je vroče
oni s suknjičem bil ves priklenjen.
Ni mogoče dejstva zatajiti,
da prisilni suknjič je edini
sploh način, da suknjasti sivini
je uspelo koga uloviti.
