Kakšna letošnja bo prireditev,
ki dogaja sredi se poletja,
ni še jasno, vsega bo početja
še potrebna nujna uskladitev.
To dejal je dirigent vsem znani,
ki se vsakič do vrhunca rine,
do vršička, skratka do višine,
ta, ki biti zgoraj se ne brani.
Kapelmajster se sicer še pravi
tej podobi, ki navzgor se sili,
da se Bog je vsakokrat usmili,
vsakič iz kapele jo pozdravi.
Ali tudi letos zadonele
bodo balalajke pri kapeli,
ni še jasno, ali doživeli
slavnostne naj zopet bi činele.
Nič ubrani niso instrumenti,
ki kapele mojster jih usmerja,
uporabnost njihovo preverja,
nič prijetni niso sentimenti.
»A cappella«, torej brez spremljave
bi lahko bila zdaj vsa zadeva,
ploskanje samo in brez odmeva,
le za par izbranih, zgolj za prave.
Kapelmajstra spremljala togota
bo gotovo, vsaj o tem ni dvoma,
ko potuljeno h kapeli roma,
kjer se odigrala bo sramota.
