V neki je republiki Banana,
ni pomembno sploh, kje in v kateri,
ob globoki nacionalni veri
nacionalni šport, ki ni mu para.
Vera vanj globoko korenini,
najbolj zanj značilno je nasilje,
zasleduje šport vsem znane cilje,
hkrati dobro znani so načini.
Šport ta iz republike bananske
boks je, kjer zgolj nizko se udarja,
se pri tem nedvomen vtis ustvarja,
škode da čimveč naj bo dejanske.
Tam pred kratkim boksarjem so dali
kar čez noč odpoved, pa če stane
celo premoženje, državljane
stisnili, da vse bodo plačali.
Za milijonov sedemdeset škode
se pridelalo je s tem v deželi,
kjer so eni tega prav veseli,
kakor sleherne nadvse zablode.
Rekli smo, republika bananska,
ni pomembno sploh, kje in katera,
to povejmo le, da šport podpira
navijaška publika ljubljanska.
Kapitan Nemo Matjašič
AVTOHTONO BITJE
Nitkarji, ime vam je poznano,
bitja iz sveta biologije,
bojda so sposobna mimikrije,
kakor znanstveno je pač dognano.
Pod imenom znanstvenim pojavlja
nitkar se predvsem kot Nemertina,
mesojeda v glavnem je zverina,
a na noge ta se ne postavlja.
Nitkar namreč je posebno deblo,
med nečlenarje je uvrščeno,
če povemo laično, pošteno,
bolj kot deblo so v resnici steblo.
Eden nitkarjev ohlapnih takih
v naših krajih je precej prisoten,
videz ni pomemben, je drugoten,
znan po drži bolj je, po korakih.
Prvi so ga Nemci prepoznali,
ga odkrili, dali v analizo,
in ko so končali ekspertizo,
kar po sebi so ime mu dali.
Nemškega imena nitkar pravi,
je nečlenar, znan po nevsebini,
zadržuje največ se v praznini,
to mu je potrjeno v naravi.
Idealno po praznini plava,
v praznem res najbolje se počuti,
v pozi kaže nitkar se naduti,
kjer okolja najbolj so nezdrava.
Ko pa spremeni se kdaj okolje,
ko nič več ni od odpadkov rdeče,
večje ni za nitkarja nesreče,
da ga ni, bilo bi zanj najbolje.
