Kosovo je znano prizorišče
zgodovinsko za vseh vrst poraze,
niso to le puhle, prazne fraze,
je za marsikoga pogorišče.
Se opekel je prenekateri
v bitkah kosovskih zares pošteno,
kar bilo je tam uprizorjeno,
karseda svarilni so primeri.
Ciklus kosovski se nadaljuje,
ne zgolj v pesmih ljudskih, se ustvarja
nova polomija, ponazarja
jo dekle, ki upa, da rešuje.
Mir prinaša, ptičicam pomaga
ki so v grde zanke se ujele,
Fata iz prijateljske dežele,
upa, da težave vse premaga.
Ko divjajo, ko besne viharji
tam nad poljem kosovskim ponovno,
Fatino poslanstvo je osnovno,
da vzpostavi mir in red se stari.
Na bojišče Fata naglo speši,
upa, da še ni vse izgubljeno,
z njene bo strani prav vse storjeno,
da mirovnika goloba reši.
Saj če ta simbol mirovni pade,
ciklus kosovski se ne ustavi,
izgubljeno več se ne popravi,
Fatine razblinijo se nade.
Boji se na Kosovu vrstijo,
ciklus kosovski še ni zaključen,
rezultat predviden, ne naključen:
vsakič zmagovalci izgubijo.
