Trkali so mu na vrata pobi,
je odprl, se smehljal prijazno
in nakladal je izključno v prazno
fant, ki zase pravi, da je Robi.
Je napaka to, so se branili,
Robija da niso obiskali,
fanta drugega naj bi iskali
in pri tretjih vratih pozvonili.
Z Robijem da niso nič imeli,
šli so mimo njega vsi obiski,
da ne govorimo vsi pritiski,
drugo vse je laž na črti celi.
Robi da obiske je sprejemal,
ni mogoče, bodo dokazali,
z njim da nikdar niso se poznali,
se nihče od njih ni z njim objemal.
Z Robijem kdor v isti koš jih daje,
ta grdo o njih, o njem se moti,
in kdor skupaj kdaj jih kje zaloti,
ta od vsega laže ima najraje.
Vse je res, saj tisto ni bil Robi,
krivda je na govorni napaki,
zadnji še spoznali so bedaki,
da to sploh ni Robi, ampak Lobi.
