Zopet z mescem nekaj se dogaja,
glej, v neredu méne si sledijo,
ščip na ščip, da vsi že govorijo,
poln mesec, pa nikjer več mlaja.
Ščip zato, da vidijo ponoči
pot vsi tisti, ki se pač bojijo,
da čez dan jih oblasti dobijo,
oni pa hlepijo po pomoči.
Ščip zato, da ti se namestijo
kar pod milim mesečevim nebom,
mesec nudil bi jim kot galebom,
da po mili volji se gostijo.
Mesec ne prinaša več oseke,
reden so pojav sedaj poplave,
za pomoč ponuja fante zdrave
levih rok dveh, to pa so zapreke.
Ščip na ščip, zdaj polna luna trka
pri nekom, ki takšne nebuloze
mesec vsak razširja, kot nevroze
da bila bi rezultat ta frka.
Mesečeve mene podivjale
so do konca, kot bi mesec slutil,
da ta kaos najbolj sam občutil
bo prav kmalu, méne so obstale.
Ščip na ščip, poln mesec je vseskozi,
fanta mesečno okoli nosi,
zdi se, kakor da roteče prosi,
čuti ker pomanjkanje pri dozi.
