Je na Srednjem Vzhodu spet nemirno,
ni udaril Rus jih, strašna sila,
Kazahstanu je usoda mila,
a držijo se precej čemerno.
Borat jih pošteno je vznemiril,
ker Ameriko zapušča kmalu,
Kazahstanci zdaj so kot na tnalu,
kam le ta rojak se bo usmeril?
Je povedal Borat, več novinar
da ne bo, predsednik žurnalistov,
do prebarvanih pa komunistov
ni mu, zanje je preveč starinar.
Zapriseženci in rusofili
zdrznili so se, ko napovedal
fant je, da ne bo samo jih gledal,
da pa k njim še malo se ne sili.
So pognali v boj takoj podmladek,
da ustavi Borata, starino,
pošlje da nazaj ga v zgodovino,
dobro mu pri tem umeri zadek.
Glavni pa rdeči Kazahstanci
so potuhnili se, se poskrili
za mladino, radi bi rešili
svojo kožo v lastni si substanci.
Gledajo nemirno in fatalno,
v Kazahstanu stanje je potresno,
igro šli se bodo zdaj zaresno,
bo odneslo koga radikalno.
Kakor Kazahstanec že obrača,
Bog obrne vsako stvar, kot vemo,
komzomolci pa zijajo nemo,
ker v politiko se Borat vrača.
