So hvalili ga na vse pretege,
konj si zvest in delaven, se sile
bodo spričo tebe vse zlomile,
konjske zgolj so zmagovite vprege.
Čislali so ga, konj, v tvoji lasti,
glej, zdaj vsa so proizvodna sredstva,
rešen suženjstva, otet si kmetstva,
ti, garaški konj, si na oblasti.
Konjski -izmi so bili udarni,
konj vse naredi in vse dosega,
kaj še, sebe samega presega,
konji so bili top-popularni.
So odeli v rdečo ga, v škrlatno,
češ vladarji so samo v škrlatu,
valjajo pa se buržuji v zlatu,
a ti ne živiš tako potratno.
Bil primeren konj je za parade,
vlekel kjer kočije je naporno,
rekli zanj so, da deluje vzorno,
boljše v svetu ni od konjske vlade.
Konj vladar sveta da še postane,
ko se združijo neuvrščeni,
in rdeč bo naš planet zeleni,
takšne z njim kovali so si plane.
Ko pa je odslužil konjska leta,
ko ni zmogel več tako garati,
pozabili so mu krmo dati,
mu še slama je bila odvzeta.
So za šefa dali mu rjavca,
ta naj vodi dalje konjsko vprego,
itak gre pri stvari za natego,
potrebujemo samo igralca.
Ker odslužen je, dovolj je slame
prhle, da lahko kdaj nanjo leže,
ko pa mu bo vstati z nje vse teže,
konjederec naj ga k sebi vzame.
A bilo ni iz načrtov posla,
konji so se zbrali v močno čredo,
in postavili se prav na sredo,
njih nihče ne bo imel za osla.
