foto: Matic Štojs Lomovšek

Tole zdaj nikamor več ne vodi,

veš, sodnik, kolega, res odvratno

popravilo zob je in potratno,

zobar kriv je! Naj se ga obsodi!

 

Gledal mi v zobe je prav natančno,

vsepovsod odkrival le gnilobo,

dragi moj kolega, to gnusobo

treba je uničiti finančno.

 

Zobar mi o luknjah je razpredal,

da sistem je gnil do zadnje pore,

le kako dentist to reči more,

in še hujše je stvari povedal.

 

Čimprej naj se zobarja ustavi,

mi iz ust smrdi zavoljo njega,

ki zobe odpira, kar presega

zdrav razum, pri pameti ni pravi.

 

Veš, kaj prav lahko se bo zgodilo?

Če naprej nam po zobeh bo stikal,

če v gnilobo se bo zobar vtikal,

konec bo, nam vsem bo odzvonilo.

 

Naj se ga odstrani in oglobi,

a bojim se, da je že prepozno,

tisto pride, kar je najbolj grozno,

ves sistem razkrije se brezzobi.

 

Posmehuje se nam že hudobec,

vidi škrbaste nas in nemočne,

oh, kolegi, to so more nočne,

v njih se zlobno prikazuje zobec.