Če študent na rajžo gre,
jaz pa pojdem na Gorenjsko,
je zapelo vse slovensko,
prejšnjemu smo rekli ne.
Jaz pa pojdem na Primorsko,
se glasil je slogan naš,
vsak od nas bo bogataš,
vilo bo imel obmorsko.
Pa smo rekli, glej ga ptiča,
tale s kljunčkom pot pokaže,
sivi se golob ne laže,
zase sam je kronska priča.
Če golobčku je uspelo,
tudi nam bo, mladim, starim,
kot najemnik životarim,
a odslej bo bolj veselo.
In za nas vse penzioniste,
rekel dedek mi je smelo,
raj bo, v njem se bo živelo
dobro kakor v blatu gliste.
Pa se hitro je zgodilo,
da ne pojdem v smer zahoda,
sem najemnik še, zabloda
moje vsem je sporočilo.
Ko zdaj plačam najemnino,
pa še davek dohodninski,
primanjkljaj moj preživninski
dedkovo žre pokojnino.
Za obrok golobovino
si pripravlja le družina,
o prihodnosti edina:
žrli bomo crkovino.
