foto: epa

Črna tale zgodba je resnično,

saj pred vrati se nebes dogaja,

kjer  se v vice in pekél odhaja,

zapleteno tamkaj je dotično.

 

Vladko znašel se je sam pred Petrom,

ja, pred svetim, saj sistem poznate,

grehe tam, bremena vsa predate,

preden vas naprej odnese z vetrom.

 

Peter vprašal Vladka je pred vrati

najprej to, zakaj da je umrl,

ta povedati se je uprl,

je strašansko mož začel jecljati.

 

Nekaj moralo se je zgoditi,

saj še mlad si, zdrav si bil do včeraj,

rekel mu je Peter, zdaj za zmeraj

tu si, torej moraš govoriti.

 

Je izdavil Vladko, da so rdeči

in pa beli si v lase skočili,

on da znašel se je v hudi sili

in ušel da lastni ni nesreči.

 

Kakšni rdeči, kakšni beli, Vladko?

vrtal dalje vanj je Peter sveti,

nekaj je bilo, da si umreti

moral prav zdaj, reci vendar gladko.

 

Vladkovi nesrečni vsi poskusi,

da zavil stvari bi, jih zatušal,

jalovi bili so, kar poskušal

je izreči, je zvenelo – Rusi.

 

Petru se je posvetilo, sprli

da so z njim se Rusi rdeče-beli

in potem se le sporazumeli,

družno Vladka reveža umrli.