Zdaj lahko obdavči se svobodno
vsak, ki si povečal je družino,
plačal več bo, davek gre v višino,
za familije bo neugodno.
So tako o ptičih modrovali
tisti, ki so gnezda jim vrednota,
drugi rekli so, to je sramota,
kaj za gnezda bi jim plačevali.
Vsako gnezdo ptičje brez razlike
je obdavčno, a tista više,
kjer več jajc je, naj v zakonu piše,
mnenje je rdeče ptičje klike.
Rdeča sraka, ki je socialna,
demokratska in vsa progresivna,
je pri tem izjemno agresivna,
z glasom čivkajočim teatralna.
Nima jajc ne dóma sraka rdeča,
to se pravi gnezda ne mladičev,
ne prebavlja sraka mladih ptičev,
zanjo vsak podmladek je nesreča.
Tiho je golob, ki imitira
pava, se kot tak po tleh šopiri,
ta imel naj bi mladiče štiri,
a se zanje prav nič ne sekira.
Če kateri prizadet bo, ga ne briga,
gnezdo itak je doma razdrto,
pri golobih vse docela sprto,
on frči po svoje, z grivo miga.
Tretji ptič, ki takšno ima vizijo,
se je s polnim mescem aktiviral,
še dodatno gnezda bo razdiral
in podpiral zdušno polomijo.
Ptiči ti, ki sorte so njegove,
itak brez normalnih gnezd živijo,
se skupinsko naokrog podijo,
skupnosti izmišljajo si nove.
Kaj o tej viziji še dodati?
Ni dovolj, da se jo opisuje
in nesrečne ptiče pomiluje,
treba jih bo ven iz gnezd zbezati.
Torej jih bo treba poloviti?
Kaj še, v kletkah bodo le za zgago!
Kdo bo krmil, pital to nesnago?
Čimprej jih bo nujno prepoditi.
