Je napadena Sovjetska zveza,
v svet poslal tovariš Stalin glas je,
šel poziv njegov takoj je v klasje,
bil za nekatere je obveza.
Da napadel Hitler domovino
je pred tem, jim nič ni pomenilo,
Stalinovo šele sporočilo
važno je bilo za zgodovino.
Ta kot farsa redno se ponavlja,
kot že Marx preroško je najavil,
brez pomisleka bi zdaj pristavil,
da se jo kot farsično popravlja.
So odzvali Stalinu se popi,
ko potrkal je na čustva prava,
nacionalnost da je nujna, zdrava,
Cerkev da naj z njim bo za okopi.
Na zahodu pa, kjer meja vzhoda
je pod Alpami, zelo podobno
je odzivanje na klic sodobno,
ubogljivost je način, metoda.
Tudi tam je pop glasnik svobode,
da napadli grdi Ukrajinci
Ruse so, naj ve se, so zločinci,
takšne razpihuje pop zablode.
Pop sodoben je, zdaj na portalu
in pa prek ekrana se oglaša,
tudi ko je jasno, da ugaša
veliki mu brat, da je na tnalu.
Pop bo branil ga in zagovarjal,
štirindvajset ur na dan predvajal,
bratu rad bi popek naš ugajal,
zgodovino skupaj z njim potvarjal.
Ta ponavlja se, že Marx dejal je,
pop pa spet orodje je primerno,
da občestvo vodi krivoverno,
poskrbi da za duševno zdravje.
So na moč podobna poročila,
kakor Moskva v javnost jih pošilja,
z njimi Kremlju vdani pop nastilja,
zgodovina se je ponovila.
