foto: montaža Mravljišče

Stranka je pred trgovino stala,

nekaj da konkretnega nabavi,

dobre da zaloge si pripravi,

vse na listek si je zapisala.

 

Za nabavo stranka je dovzetna,

vse v košaro gre, kar povezljivo

je dovolj in med seboj združljivo,

stranka jasna je, zelo konkretna. 

 

Kar primaje mimo se pojava,

kot košarica ta tip deluje,

pravi, tudi on da nakupuje,

stranka pa da ga prav zafrkava.

 

Svojo da košarico ponujal

stranki je, da z njim naj sodeluje,

pa bil opetnajsten je, huduje

zdaj se tip, bi v nedogled se kujal.

 

Gleda stranka ga, čemu usaja

se kot stara kripa v serpentini,

maha tu s košarico in hlini,

pri neumnostih nekakšnih vztraja.

 

Sam košarico si vendar dal je,

ko ni znal ročajev povezati,

zdaj pa se jezi in pljuva, blati,

lastno s tem ogroža pobič zdravje.

 

Ko postane malce neprijetno

in dovolj je stranki vsega tega,

tepčka, ki s košarico onega

v stran postavi vidno in konkretno.