Neko čudno reč bi vam opisal,
videti še najbolj je ovčarka,
ne bi ji dajal preveč poudarka,
dejstev nekaj bi samo nanizal.
Se obnaša silno nenavadno,
na preprogo rdečo se podaja,
pravzaprav zbezljano tja uhaja,
ponečedi se na njej nenadno.
Drugekrati besno se zaganja,
boksarske ko vidi rokavice,
rjove, spušča pobesnele klice,
v čudna pada, nerazumna stanja.
Bi jo opisali kot nervozno,
varnostni sistem ima pred vrati,
kamera in vsa previdnost hkrati
kažejo na stanje anksiozno.
Kaj je z njo in kam jo torej dati,
to vprašanje je za gospodarja,
koliko ga stala je denarja,
ga po pasmi treba je vprašati.
Kam jo dati, pasme le katere
vaša psička je, pogovor steče,
a lastnik v odgovor nič ne reče,
ko zaganja ona se brez mere.
Gospodar nad njo samo vzdihuje.»Klak, umiri se,« jo prosi milo,
»da ne bo se spet kaj pripetilo«,
mu nerodno je, se je sramuje.
[TU SE PESEM LAHKO KONČA. PRESODITE, ALI JE ZADNJA KITICA PRIMERNA!]
Na ovratnici je vsa resnica,
klak ovčarka da je pasma njena,
vse je jasno, je nadvse cenena,
čistokrvna zmešanka ta psica.
