Nekaj s plinom tokrat se dogaja,
ni mi jasno, berem poročila,
je blondinka o tem govorila,
zdi se, od nekod da »gas« uhaja.
»Se zaplinja,« se je razkričala,
»strašni Adolf zopet je na delu,
on je, zagotavljam vam, na čelu,
ulica morišče je postala!«
Ni se zanjo sprva živ krst menil,
ko pa je presedati začela,
in so videli, da se ne dela,
bi kateri najraje popenil.
Prepoznali v njej so staro znanko,
vse predobro znanko policije,
pendreka nosilko in norije,
ni da bi opisal jo natanko.
Je blondinka, noge so pa rdeče,
je od pet do glave pobezljana,
še predobro jo pozna Ljubljana,
saj znanilka lastne je nesreče.
»Je pod gasom, je pod polno paro,«
policist je hitro konstatiral,
jo potem čez cesto še podpiral,
kakor obnemoglo kripo staro.
Ni bilo v zapisnik kaj dodati,
»gas« ušel je, krive so pa pare,
da blondinko toliko gnev tare,
na streznitev mora se poslati.
