Se oblekla je, lasuljo dala
Urša zoprnica si na glavo,
upajoč, da z njo doseže slavo,
vladarico trapa bi igrala.
Se pred gardo sama v bran postavi,
zadnjo plat razkaže da vojakom
in pove očitno s tem rojakom,
kdo v kraljestvu najmanj je pri pravi.
Par golobov v zrak spusti kraljica,
pravi, da za mirno je rešitev,
vse to pa je zgolj za zaslepitev,
čisto druga namreč je resnica.
Ni za mir, saj ljubi rokavice,
boksala bi Uršula nasilno,
da občinstvo ploskalo številno
ob udarcih njene bi levice.
Tole zdaj na deskah je kraljica,
vlogo si kar sama je izbrala,
monodrama rabi le zijala,
šov resničnostni igrá norica.
Uresničila da bi namero,
ljudstvu da bilo bi zadnje vzeto,
se oblekla je v Antoineto,
ja, v Mario, veste vsi, katero.
In vsak ve, kako je ta končala,
ja, na deskah v čisto pravi vlogi,
ploskali so ji, številni, mnogi,
množično uživala zijala.
