V studio je vstopil Marceline,
po domače tudi še Štefane,
tja, kjer takšne so trofeje zbrane,
povečini že del zgodovine.
Vstopil Tivor v studio napravljen
v ponedeljek je, da se pomeni,
bil s Štefano dolgo je na sceni,
toda čas žal za oba zapravljen.
Kakšni tvoji skratka so obeti,
ga Štefana vpraša, pozveduje,
Tivorja kot stranko ogleduje,
da potem zasuje ga z nasveti.
Rad bi Tivor delal kariero,
kot iz medlih je besed razbrati,
kima mu Štefana kakor mati,
ki v otroku utrjuje vero.
Upaš torej, sinko, Tivor dragi,
da boš kot pred tabo tisti z mero,
ki zato so ga krstili Cmero,
ker se kazal je v podobi blagi?
Upam, Tivor medlo se odzove,
ne bi peto bil kolo, bil glavni
tudi jaz bi rad, tako kot slavni
bi možje poti utiral nove.
Gleda ga Štefana, svoje misli
si ob tem, saj česa ni dodati,
kdor je videl, mogel je zaznati
njen nasmešek jasen sladko-kisli.
Nič ne reče, misli pa si, najsi
še tako ta Cmero oponaša,
v medlosti edino ga prekaša,
zanj nadimek bo primeren Šajsi.
