Cesto širili bi, kjer tri srca
vrejo iz podzemlja, kjer kristalno
pijejo vsi vodo mineralno,
kar nekdo pošteno jih okrca.
Je sodnik ta, ki tako ošteje
vse po vrsti, ti to veš, kajneda?
Cesta naj bo kakor prej seveda,
naj se z njo ne prekorači meje.
Meja je simbolna in nevidna,
vendar cestne naj ne bo širitve,
takšne so sodnika odločitve,
razlog taktika nadvse perfidna.
To je namreč prenevarna cesta,
da drugačno bi ime dobila,
sodna stroka je zagotovila,
da se ne premakne cesta z mesta.
Ne premakne, ne preimenuje,
vse ostane naj tradicionalno,
kar je zdaj, na veke naj bo stalno,
naj preteklost s cesto obmiruje.
Ni da cesto bi imenovali
cesta iks, ki v samostojnost vodi,
naj se imenuje po nerodi,
po kateri so ime ji dali.
Cesta enonogega junaka,
ti to veš, kateri bil izbran je,
tudi, kakšno te je ceste stanje,
kdo iz sebe dela s tem bedaka.
