To ni veter, ne najhujša burja,
konec je nebrzdane zabave,
meteorne vode so, poplave,
k nam prišla ekstremna so neurja.
Kdo pomaga vse, življenje tvega,
ni da bi naštevali imena,
alarmantna je vsesplošna scena,
nismo vajeni resnično tega.
Kdo je kriv, se ve, bil na oblasti
je tedaj, ko ni bilo poplavno,
se imel je krivec prav zabavno,
stregel sebi je in svoji časti.
A pustimo to, zdaj vsak pomaga,
kolikor le more, in se trudi,
kajpada civilna družba tudi,
ki od vseh najbolje stvar obvlada.
Zaskrbljena je zares civilna družba,
je v skrbeh, saj tole je ekstremno,
najbolj pa skrbi jo, prav izjemno,
da ne bo kos reševalna služba.
Pravim se problemom le posveča
družba naša vrla ta civilna,
vedno se izkaže kot vodilna,
ko v deželi kakšna je nesreča.
Vse civilna družba zdaj storiti
je pripravljena, jo strah preveva,
skrb na skrb kopiči se, sešteva,
le kako vse nutrije rešiti.
