Fiziki že zdavnaj so spoznali, energija je neuničljiva, poleg tega tudi obnovljiva,
praktično odtlej so z njo ravnali.
Jedro cepi se, atom se sprošča, pa še druge takšne čarovnije porojene so iz energije, toliko ljudem povsem zadošča.
Že ljudem, a tu so še živali, te so zadnje čase zaskrbljene, češ da so izjemno ogrožene, eno takih zadnjič smo spoznali.
Bil sršen je, z glavo zaletaval v zid se elektrarne je prav besno, s tem vprašanje sprožil, mar mu tesno v glavi je, kot da brez nje bi taval.
Gomazel, brenčal je, strašno sikal, vse brez jedra, bistva, po divjaško in obenem silno nastopaško, kogar videl je, bi ga opikal.
Le od kod se vzel sršen je divji, so se spraševali strokovnjaki, ki so zanj nevedneži, bedaki, vseh nesreč edino oni krivi.
Čudno nič, spoznali so, čudaka ko so videli, od kod prihaja, kje mu izhodiščna je postaja, ko je pribezljal iz golobnjaka.
So naravnost ga od tam spustili, da se zaletaval kratkovidni je sršenček, v jedru malopridni, slabo energijo z njim sprostili.
Bil nadležen je, kot so sršeni, zlasti še, pritisk ko zračni pada, drugega sršen pač ne obvlada,
šlo je skratka spet za šov ceneni.