Še imajo jo v spominu eni,
ni spominčica, podobna zel je,
pravzaprav veliko bolj vejevje,
toliko na kratko o tej ženi.
Zdavnaj mimo njena je dejavnost,
je bila obrtna, zdaj v penzionu
celo večnost je, kakor v zakonu,
redko vidi njena se pojavnost.
Petindvajset let samo sklamfala
skupaj je obrtnih, ko odšla je,
se upokojila dosti raje,
saj dotlej je vse od sebe dala.
Zdaj obrt opravlja volontersko,
in še vedno spremlja jo možiček,
ne deluje ta kakor vodniček,
par je videti prav amatersko.
Zadnjič jo zamikalo je silno
žensko, da bila bi zopet javna,
hočem reči, da bila bi slavna,
vlogo da imela bi vodilno.
Da ovekovečim se, dejala
režiserjem je na Hop te-veju,
vi se skrili boste na ve-ce-ju,
jaz pa poskrbela, da bo štala.
Prireditev slavnostna bila je
tisto, kamor ona se nameni,
svojo da storitev prav poceni
na ogled prostaško zopet daje.
Se odpravila na prireditev
s Hop-tevejci je in z možičkom,
tistim, kot smo rekli, ne-vodničkom,
da dobila spet bi potrditev.
Niso Hop-tevejci ji sledili,
eden le, ta z mikrofonom v žepu,
drugi zunaj so bili v počepu,
tam posnetek da bi naredili.
Na skrivaj kot v tistih časih zlatih,
ko so snemali se še prisluhi,
vidni so bili kot ovaduhi,
saj pri glavnih so čepeli vratih.
Ona pa se v svoji je maniri
še iz časov obrti poznane
vedla prav tako, kot se podgane,
ko iz lukenj greznica se širi.
Takšna prav na kratko je resnica,
Hop-te-vejci kaj lahko posneli
so lahko, ko zunaj so čepeli,
filmček Propadla obrtnica.
