Taška, glavna frfa iz razreda
našega takole se obnaša,
ob vprašanju: Domovina vaša?
najprej se neumno spreneveda.
Mar država? Tumasto sprašuje
naokrog, da bi ji šepetali,
da bi pravi ji odgovor dali,
in nato le z glavo še zmajuje.
Gledamo jo, kaj se dogodilo
vendar v Taškini je bistri glavi,
saj vsak ve, odgovor kaj je pravi,
se nemara je kaj prismodilo?
Vprašana bila potem drugače
v zvezi z domovino je, vprašali
so jo, kaj za mejo je, obstali
ob odgovoru smo frfotače.
Tam Italija je, tam kupuje
se od nekdaj, kaj zdaj tu ni jasno?
Ponovi vprašanje zdaj se glasno,
kdo pa v domovini tu domuje?
Je pretežko zanjo to vprašanje,
Taški nese le tja do države,
drugo preabstraktno je, težave
ji povzroča domovine stanje.
Pravzaprav ji čisto je vseeno,
meja pa država, domovina,
zanjo vse to ista je ravnina,
v vseh razsežnostih vse omejeno.