Je izvoz upadel nam rapidno,
sem kot ponavadi zaskrbljena,
saj je stranka s tem nepreskrbljena,
krivo splošno stanje je rigidno.
Ne izvažam več, ker so težave,
roba, pravijo, da je smrdljiva,
malce res, priznam, je pokvarljiva
in težavna za želodce zdrave.
Ne izvažam več domače robe,
v Bruslju zanjo zdaj ni več prostora,
vsa ostati žal v skladiščih mora,
se bojim, da s tem bo šla po gobe.
Za izvoz je sicer dosti vneme,
a uvoznik se za nas ne zmeni,
naše robe se dovolj ne ceni,
manjka bojda zdrave ji adreme.
Ne izvažam, pa tako bi rada,
je kot v socializma zadnji dobi,
ko iskali kupca vsaki robi
za devize smo, tja do propada.
Skrb preveva me, ker ni izvoza,
pa tako je dobro šlo v prodajo,
zdaj na robo mojo več ne dajo,
poloteva se me že nervoza.
Ni izvoza, čisto je upadel,
pa še toliko je robe lažne,
pokvarljive tukaj in nesnažne,
mar moj štab zaman jo je nakradel?
