Moštvi dve na Farmi sta živalski,
kjer nešportno vselej se preriva,
prasec prasca kjer le v kot odriva,
vedno bolj ekipi sta rivalski.
Prva se Svoboda imenuje,
ni še dolgo, pravijo, na sceni,
toda njeni člani, kot se ceni,
večno tu so, se ime menjuje.
Le ime, prevzeto po osebku,
v hrambo rdečo ki dobi zastavo
in potem se dela, da za pravo
stvar gre njemu in pa njega repku.
Druga je ekipa partizanska,
prenovljena, socialna, avtokratska,
oh, pardon, socialno-birokratska,
kot pove izkaznica nam članska.
Ti sta dve trenutno v silnem boju,
ki se ne odvija na igrišču,
nak, zdaj starta se na letališču,
cilj pa je potem na spolzkem gnoju.
Dvoboj v zraku tokrat se odvija,
za Svobodo se preriva Anja,
za ekipo drugo v boj gre Vanja,
prascev kup pa za obe navija.
Mednje le za formo je postavljen
razsodnik mirovni ves oguljen,
ki se zdi kot kak golob opuljen
ali kot kak potnik neprijavljen.
Saj ne gre za pravo tekmovanje,
v zraku ti ekipi se podita
zgolj da druga drugo nasadita,
za prestiž gre Anje in pa Vanje.
Radi bi obe pač dokazali,
da zdaj v zraku vse je dovoljeno,
v sanjah da mogoče je pošteno
krasti, sta prav vse od sebe dali.
Kaj opazovalec se sprašuje?
Če svobodno in mogoče v zraku
čisto vse je, kdaj v meglí in mraku
končno se kak zrakoplov razsuje.