Nekaj gnilega v deželi Danski,
kje že slišali smo to parolo,
je oddaljen še spomin na šolo
ali je bilo v predstavi lanski?
Oh, saj res, besede je izrekel
vendar Hamlet, a so ponovili
jih pred kratkim, v nov paket zavili
in potem prepir o njih je stekel.
Da na Danskem več ne bo brez dela
za nikogar jela, je gniloba,
komentirala je stvar sitnoba
iz dežele druge, nevesela.
Silno jo je namreč zaskrbelo,
da kaj takega lahko se širi
kakor virus in da se primeri,
da pod Alpami se bo prijelo.
Tujce k delu siliti sramotno
je po mnenju Anje socialne,
demokratske in pa izzivalne,
delo namreč je nadvse nizkotno.
Tam pod Alpami cveti turizem,
gostom do počitka gre pravica,
delati za Anjo je krivica,
tak ukrep državni terorizem.
Z gosti treba je lepo ravnati,
ne pa kakor Danci, Anja sika,
najbrž si pri tem podobo slika,
da jim je kot žena in pa mati.
Kar zadeva takšne želje Anje,
v hipu Danci bi nasvet ji dali,
v domovino gostov jo poslali,
tam da doživi resnične sanje.
