Ekumenska tale je zadeva,
znašla v njej sta dva se osmojenca,
ki imata se za nadgrajenca,
ljudska pesem ju oba opeva.
Prvi pater Marko je v tej zgodbi,
klošter Rupa mu je domovanje,
drugi pop Makarij, stanovanje
ki ima nekje pri Mačji Godbi.
Sta zlasala bojda se pred leti,
pravzaprav naskočil je Makarij
patra Marka, češ da po prevari
ga častijo klerikalci kleti.
Je minilo dve že desetletji
od takrat, ko besni je Makarij
zaloputnil z vrati, spori stari
pa zdaj znova so začeli tleti.
Se razširila je govorica,
pater da se vede nemoralno,
je usekal v hipu teatralno
pop kot utelešena pravica.
Treba je zdrobiti patra v Rupi,
njemu pa, Makariju pripada
vsaj svetniški sij, ki kot nagrada
čaka nanj, četudi si ga kupi.
Naj se vrne mu pravica stara,
pisal je nebesom, se zaklinjal
pop Makarij, prav grdo preklinjal,
naj odpravi strašna se prevara.
Skočil je Makarij naš na sceno,
podelil da bi odlikovanje
zdaj kar sam si, poblaznele sanje,
prosto po Prešernu če povemo.
