foto: STA

Svet usodni poln je usode,

pa saj vemo, kaj ta reč pomeni,

ni usodna stvar, ki je poceni,

je kot stare večkrat kup posode.

 

Svet usodni, nismo rekli sodni,

tu bi se narobe razumeli

in poante ne bi s tem dojeli,

znašli bi se v strašni temi, v blodnji.

 

Svet usodni bil je poln vere,

da na svetu se dobi pravico,

če le išče se z lučjo resnico,

so kazali dobre nam primere.

 

Eden teh je, roke ko umije

Poncij si Pilat in krivdo zvrne

kar na Jude, pa se stvar obrne,

ni potrebe, da Pilat se skrije.

 

V svetu se usodnem stvar obrača

le tako, da krivde ni nobene,

vse po maslu teče, vse ocene

relativne so, so kot igrača.

 

Masla še in še v usodnem svetu

je na glavi, končno pa usoda

vse obrne, pripeti nezgoda

se hudiču samemu v razcvetu.

 

Se v usodnem svetu prav za vsako

najde zadnjico primerna šiba,

to usodnega svetá je hiba,

zagreši da še hudič napako.