S in T in A so v abecedi
znaki prav navadni, dobro znani,
abecedam vseh jezikov dani,
a pri njih je drug problem posredi.
S in T in A so zadolženi
informacije posredovati,
tu pa je zadrega, kje jemati
črke, da bodo zadovoljéni.
Kdo zadovoljén? Seveda bralci,
žejni da prišli bodo čez vodo,
ko tako zgolj razumeli bodo,
kakor es-te-a želijo stavci.
Ko, denimo kaka stvar na dlani
je in z njo notorična resnica,
črkarska vskočila bo pravica:
češ to S in D in S edino brani.
Te tri črke delajo zmešnjavo,
kadar skupaj so in je priznati
treba jim, se pravi, prav jim dati,
da katerikrat le prav imajo.
In ko kakšna druga je zadeva,
S in T in A ki ni povšeči,
tej se druščini pač ponesreči,
krivdo S in D in S prišteva.
Pravdo es in te in a delijo,
zgolj po svoji zmešani podobi,
se zapiše: modri so golobi,
tudi ko ti glavo izgubijo.
Es in te in a potem priznajo,
da črkovna je bila napaka,
glavo da je izgubila sraka,
ki pomotoma je ne poznajo.
Es in te in a se pač dogaja,
da zapišejo kaj po pomoti,
ko pa se na delu jih zaloti,
jim samo tipkovnica nagaja.
Te tri črke, skratka, ko so skupaj
in črkuje ko se jih z vokali,
zdavnaj so ljudje že prepoznali,
to rekoč: Barabam ne zaupaj.
