foto: posnetek zaslona

Rekli so, da šef bo pošte glavne,

kaj le pošte, poštne direkcije,

vodil bo ministrstvo, režije

funkcije imel najvišje javne.

 

So postavili ga za krmilo,

pošto, so dejali, vsaj obvladal

brez težav bo, saj bo le razkladal

in od zadaj se ga bo vodilo.

 

Z javno da upravo se bo tikal,

vse bo kot po maslu delovalo,

treba poštarju bo samo malo,

zrnje bo le s površine pikal.

 

Takšen je opis, podoba groba

za štiristo tisoč bil zadosten,

kazal se je zanesljiv, kreposten,

prava slika poštnega goloba.

 

Informacije so mu letele,

jih povsod poljubno je pobiral,

po potrebi glavne kar zradiral,

bil okras paradni pošte cele.

 

Ko prilétel zdaj je in vprašali

so ga, kolikšno plačála ceno

je uslužbenka njegova, peno

je dobil na kljun, da smo se zbali.

 

Odvihral je besen in razburjen,

kot da to največji bi v državi

bil problem, njegovi se pojavi

videlo je, da je ves razkurjen.

 

V srečni da državi bi živeli,

če bilo vprašanj ne bi nadležnih,

sikal je in pa o nehvaležnih,

ki da so mu vse veselje vzeli.

 

Ni šef pošte, se je pokazalo,

ta zgolj informacije prenaša,

revež pismonošo oponaša,

kar se dolgo žal ne bo več dalo.