Se dogajajo povsod po svetu,
toda ta nesreča je posebna,
je naravna, vendar ni podnebna,
je specifična na vsem planetu.
Zemlja namreč giblje se svobodno,
omejitev ni za nekatere,
drugi vsi pojavi so brez mere,
skoraj leto dni je neugodno.
Pada in se ruši vse hitreje,
je potres, a vendar ni podzemni,
saj so sunki toliko izjemni,
da hudič se že na planem smeje.
Voda se docela je skalila,
v kratkem času drekovod postala,
zemlja sporočilo je poslala,
zlepa da ne bo fekalij vpila.
Tu pomaga naj država pravna,
upajo nemočno mnogi kmetje,
toda kaj, ko ponorel ta svet je
in je katastrofa nadnaravna.
Psi vznemirjeni so, zlasti eden,
ta, ki na ministrstvih poseda,
kadar kakšno društvo tam zaseda,
a od vseh je ta še najmanj zmeden.
Med živalmi so nemirne kure,
od strahu zdaj zbirajo se v jate,
za merilo katastrof imate
pa goloba, meri ki nadure.
Čivka, da izplača se nagrada
tistemu najvišja, ki zasluži
si zato jo, ker dosledno ruši,
da že vlada v prostem padu pada.
Padanja ni videti v celoti
še ta hip, a je napoved jasna,
katastrofa da bo res brezčasna,
ko sanacije se tak tič loti.