Nekaj spet mi je spet za vratom stalo,
sem ozrl se, nikjer nikogar,
a začutil sem, da je nadloga,
zaudarjalo ker je nemalo.
Vonj je neprijeten, za začetek
naj povem, občutek ne prevara,
takšen vonj v spominu ne zastara,
shranjen je kot vzorec, kot zametek.
Na otip, kot vse bi prhutalo,
vrat obračaš, pa se naglo skrije,
češ ni tukaj me, te pot oblije,
veš, da ti je spet za vratom stalo.
Se priklatilo je iz daljine,
veš, da ni domačega izvora,
je za vratom kakor nočna mora,
čutiš, da prihaja iz tujine.
Je zavratnik, tukaj ni potrebna
kakšna inštitutska analiza,
ti dovolj je lastna ekspertiza,
veš, katera stvar je to posebna.
Delovanje bojda je mirovno,
kar za vratom ves čas ti poseda,
in ko enkrat ti dovolj preseda,
veš, kam bo otresti treba govno.
