Znano je generacijsko reklo,
da za tretjo ni nobene nade,
tretja generacija propade,
zanjo se bo žal slabo izteklo.
Če je v prvi gospodar uspešen,
izumitelj, znanstvenik, umetnik,
v tretji izgubljen samo prevzetnik,
kvečjemu osebek podpovprečen.
To univerzalno je pravilo,
kjer dve generaciji sta močni,
vsa družina tava v mori nočni,
kaj se s tretjo vendar je zgodilo.
A pri nas, kjer kršimo pravila,
to že v drugem rodu se dogaja,
kot da iz svetilke duh uhaja,
se že druga nam bo izrodila.
Vprašam se, zakaj, po čem posebni
ravno smo Slovenci, da do tretje
sploh ne pridemo, da gre imetje,
znanje v drugi že v sprevod pogrebni.
Je preprost odgovor, jasen čisto,
je pri nas že prva izrojena,
saj bila umetno je zgrajena,
boš pri drugi doživel zgolj isto.
Le da se močneje bo poznalo,
da selekcija je negativna
delovala, deca primitivna
prvemu so rodu ogledalo.
