foto: Facebook

Vidi se na čelu nove vprege

nek konjíč tovorni s serpentine,

ki doslej je vlekel le v klančine

in drugačne zametaval lege.

 

Vabi v vprego sam konjičke štiri,

trdna naj bi vajet jih držala,

vprega pa paradna s tem postala,

takšna, ki na daleč se šopiri.

 

Vabi pisno, zraven še hrzaje,

pismo ko namenil je konjičem,

da naj z njim, vsem znanim prostim tičem,

kot s kom drugim vežejo se raje.

 

On garant je, da četverovprega

bo premagovala težke klance,

pa ustavnopravne vse uzance,

ta da bo naveza prava, mega.

 

Ne le mega, več bo kot božanska,

a seveda ta izpit popravni

se opravi le, če on bo glavni,

takšne vprege bo ocena sanjska.

 

Gledajo ga drugi konji trije,

vajeni so sicer vsake vprege,

a se ne otresejo zadrege,

se dozdeva jim, da nekaj gnije.

 

Kaj tovoriš, šarec konj, za vraga,

da z vozá se širi ta vonjava,

kaj prekriva res slabo ponjava,

kakšna skriva se pod njo nesnaga?

 

Ah, koruze nekaj, jim odvrne,

če povem takole vam med brati,

da imel bom puško kam metati,

ko četverovprega spet se zvrne.