Dobro ga poznate, ni edini,
takšno ki doživljal je otroštvo,
ni skazilo fantu ga uboštvo,
stanoval prav blizu je carini.
So tedaj takole ga učili,
boš dobil jih s šibo, če boš priden,
in sladkorček, kadar boš previden,
da pri švercu ne bi te dobili.
Palica te zlepa ne ošvrkne,
če se vedel boš po takšnih formah
in pretvarjal se, da vse je v normah,
tudi če sosedu krava crkne.
Palica naj bo za vse dejavne,
ki se trudijo in se pehajo,
ki s sladkorčki žalibog ne znajo,
da potem ostanejo za glavne.
In ko zrasteš, vse to boš dojemal,
kot da je, se ve, samoumevno,
s palico boš tolkel, kar je revno,
največ boš pri revežih zajemal.
So tako ga torej naučili,
zdaj pa naj bi bil kakor golobček?
Le kako bo zgleden takšen pobček,
ki so ga na tak način vzgojili?
Kot sladkorček se bo vsem predstavljal,
delal se, da palice na rabi,
tudi ko se slednjič jim zagabi,
v nedogled bo lekcije ponavljal.
