Siva ptička je bila izbrana
na podlagi genov in pa uma,
genialnega, so rekli, ter poguma,
vloga ta bila ji je izbrana.
Letala da bo le nad oblaki,
kot kreatorji so pač sklenili,
ji visoko bodo dovolili,
da izogne pasti se prav vsaki.
Siva ptička, zgolj golob navaden,
toda, vi ne veste, genialen,
bo postal predator triumfalen,
nikdar od nikogar več napaden.
V transilvanske odletel je kraje
prej še, vse zavoljo genov, zdravja,
si peresa tam zataknil pavja,
tista odtujena kar najraje.
Zlêtel gor potem, na vrh Parnasa,
ptiček pevec, genialni solo,
ki so vzeli pravi si ga v šolo,
ptič da bo na videz prva klasa.
Je zapel, zafušal na široko,
transilvanska spremlja melodija
vsepovsod ga, čista polomija,
padati začel je tič globoko.
Obetavni so bili začetki,
padec silen, a so ga prestregli,
v novo vlogo zdaj golobčka vpregli,
je solist vrhunski v zlati kletki.