Mene kličejo me usi Roberto,
tu se pravi stroho po taljansko,
nankar se ne kličem po solkansko,
sej se sliši lih kuker Umberto.
Ker Umberto bil je kralj Italje,
muojha nonota te domovine,
ki je dala tašne prima sine,
same prince, hrofe in pa kralje.
Muojha nonota bi prepoznali
usi na sliki narbol zarad cofa,
narejenha iz narbulši štofa,
so mu črneha na hlavo dali.
Muoj se nono klicu je Giuseppe,
ma so rekli Birsa mu narrajši,
ker je bil pr hiši prou ta mlajši,
jemu ker uočí je črne, ljepe.
Črne kuker škvadra, tu je četa,
kamer se je prostovoljno včlanu,
de je bil v narbulšem nero-klanu,
ma ne vjem, katerha točno ljeta.
Muoj je nono rajžou u Abesinju,
ni, sem tule zmislu si no malo,
puotli ku je dosti ljet pasalo,
je ta prvi bil dol na Dedínju.
Rjeku mi je ta muoj nono meni:
Je Giuseppe isto kuker Joško,
sem po vuojski si zamjenu broško,
zvjezde tákrat so bile poceni.
V zádruhu so naši ha poslali,
rjekli so mu: Djelu zdej boš ti to,
ma, je mislu si, sej so v partito
isti kuker Lahi mene dali.
Meni mi je zhled ta mamin tata,
nono z Berij, Birsa po domače,
sej če meni mi ne hre druhače,
v škvadri zmjerom lehku mi porata.
