Letal je kot sveti duh okoli,
pa bil le golobček je v resnici,
čivkal dušebrižno o pravici,
prhutal je s krili gori, doli.
Ko duhovni zbrali so ob morju
ver različnih se, da miroljubno
dali bi pobudo, on pogubno
letal je nad njimi na obzorju.
Obletaval je može duhovne,
češ da mu je za ekumenizem,
bil to zanj je goli evfemizem,
kot besede vse kvazi-strokovne.
Zrli so navzgor možje, kdo leta,
kdo po zraku vedro poplesuje,
kdo od zgoraj si jih ogleduje,
le čigava ta je pesem péta.
Rekli so, nad tistega ki glavo
se ustavil bo, ta bo maziljen,
saj deluje kakor duh usmiljen,
ta prinese nam rešitev pravo.
In prišla rešitev je od zgoraj,
slišati bila je kot pokora:
Zmanjša se finančna vam podpora,
malce le, za polovico skoraj.
Gledali duhovni so debelo,
zbrani iz različnih ver pod soncem,
mar godi to pred sveta se koncem,
nekaj, v kar zares se ni verjelo.
Ni še jasno, ali so dojeli,
nad čigavo glavo ptič obstal je,
upajmo samo, v kupčije kravje
da odslej kaj manj bodo verjeli.
