Richard Wagner, ki posebej ljubil
ga je firer in z njim rajh opeval,
znan v celoti se nam je dozdeval,
a se del je opusa izgubil.
Pricurljala zdaj na plan neznana
opera je, Wagnerjevo delo,
so pred kratkim jo izvedli celo,
prej drago bila je še prodana.
Wagner, kot ga nismo še poznali,
ves drugačen, čisto nič pompozen,
krhek, šibek, karseda porozen,
takšno delo so nam prikazali.
Zanimivo, da sta besedilo
in tematika povsem vzhodnjaška,
nista strumna, čisto nič vojaška,
se tako ju je uprizorilo.
Z arijo glasnó je zasoliral
pevec ruski, glas se mu je tresel,
da je ves orkester s tem spodnesel,
rekli bi, da ga je atakiral.
Napovedal Wagner jasnovidno
nov somrak bogov je, ki na vzhodu
je že nekaj časa na pohodu,
sliko je prikazal vso morbidno.
Prav nič v znanem wagnerjanskem slogu
opera ni ta, njene kadence
so odraz popolne dekadence,
v njej temnó, strašljivo je kot v rogu.
Wagner z njo zaton je napovedal
in na bližnji konec opominjal,
ki da bo na tretji rajh spominjal,
kakor ta nazadnje je izgledal.
