Zadnjič pridigo smo poslušali,
nenavadno, bil duhovnik pop je,
cerkev pa kar medijsko poslopje,
tole smo iz pridige razbrali.
Cene da gredo v nebo, v nebesa,
najbolj strahovito podražila
so se vsa najnujnejša živila,
pade da ti na oči zavesa.
Pop podatke gole je predstavil,
ni moraliziral, ni razpredal,
po pravici je samo povedal,
koliko za hrano boš zapravil.
Vse je kar za polovico dražje
kakor pri sosedu na zahodu,
čuti se v štacuni ob izhodu,
da denarnice so znatno lažje.
Ukorili brž nato so popa
tisti, ki skrbé za pravovernost,
mu takoj očitali nezmernost,
rekli mu, po robu naj ne stopa.
Razumel je pop in jim obljubil,
da ne bo več defetizma širil,
bo pozornost nujno preusmeril,
več ne bo zašel in se izgubil.
Kiks popravil pop je najhitreje,
prst uperil v vzhodnega soseda,
ki doma draginja mu preseda
in pri nas kupuje pol ceneje.
Popovo besedo naj kupili
verniki bi, nanjo mu verjeli,
za zlato, kar prdec zgolj je, vzeli,
popovih se prdcev naužili.
Ti zastonj so, pop jih povzdiguje,
pridiga, da je drugje draginja,
tu pri nas pa vlada nam blaginja,
jajc golobjih se vse več kupuje.
