Robi fant priljubljen je ekstremno,
zapisali stokrat so v anale,
so učiteljice vsakič dale
mu oceno: ena A izjemno.
Fant predmete čisto vse obvlada,
kaj še, v malem prstu obvladuje,
šola le zaradi takih tu je,
Robi naš je up, edina nada.
Takega da ni na naši šoli,
šolska so nabijala občila
in dajala s tem zagotovila,
Robiju spodrsne da nikoli.
In potem izvede se anketa,
kdo priljubljen res je med učenci,
take hvali se na konferenci,
Robiju bo hvalnica zapeta.
A izkaže se in nič ne laže
ta anketa, da precej drugačno
je v resnici stanje, skrajno mlačno
fantovo priljubljenost pokaže.
Več kot polovica ne podpira
žal priljubljenosti samovšečne,
so zadeve skratka skrajno tečne,
skoraj bi prišlo že do prepira.
Kaj storiti, da stvar ne razve se,
sklenejo, najbolje bo molčati,
prednost drugim vsem novicam dati,
da se ta po šoli ne raznese.
Dva sošolca pa naj poskrbita,
da doma o tem nič ne izvejo,
priti stvari tej na sled ne smejo,
skrbno naj ostane jim prikrita.
Sta za to barabi dve izbrani,
Popi in Tevejc imenovana,
frenda, Robiju oba predana,
ki stojita stalno mu ob strani.
Molk zlato je, stvar se s tem pozabi,
midva, pravita, zanj poskrbiva,
itak sva na koncu vsega kriva,
saj sloveči vendar sva ogabi.
