Svétnik sem, sem depolitiziran,
zdravo klimo zopet si ustvarjam,
dejstva v svojo svrho ko potvarjam,
ko se s smotri aktualiziram.
Ko sprovajam in pa ko iznašam,
stare klene iščem ko izraze,
samoupravljalske čiste fraze,
še očeta rajnega prekašam.
Se na razred delavski sklicujem,
ki bori se stalno za pravice,
protirevolucionarne klice
sproti prepoznavam, uničujem.
Svétnik sem, izraz precej me moti,
a ker svêt kot komite se sliši
in ker v javni sem aktiven hiši,
ga prenašam, manj mi je napoti.
Svétnik sem, samo da ni svetníkov,
če prenos je maše, sem zlovoljen,
in ko se ga črta, zadovoljen
po zaslugi dobrih urednikov.
Svétnik sem in depolitiziran,
zdaj pogrešam stvar samo še eno,
da ne bom več voljen, mi rečeno
je bilo, da spet bom delegiran.
Tak bom, kakor bil je ranjki ata,
družbeno-politično študiran,
to se pravi depolitiziran,
in imel naziv bom delegata.
