Bobi, ki se lani v šolo vpisal
brez predznanja je in brez izkušenj,
moral biti letos bi ves skrušen,
ker se je pod nosom žal obrisal.
So kazale dobro mu ocene,
boniteta takšna, da jo vikaš,
kaj se v Bobija zatorej vtikaš,
saj prinesel slabe ni nobene.
Ko naenkrat se je posvetilo,
s pet na minus dve je Bobi cepnil,
od sramu bi vsak drug že počepnil,
on pa le obstal je kot strašilo.
Se prijel ravnatelj naš je Hladek
le za glavo, ko je videl stanje,
ponavljalec Bobi bo, zdaj zanj je
izgubljeno vse, fant res ni gladek.
Ni izgube, v en glas zatrdila
je razredničarka, bistra Vladka,
in bila v besedah skrajno sladka,
da je Bobija vse naučila.
Šolski radio, televizija,
medijska oskrba šolska cela
se za Bobija je res zavzela,
vidna je bila vsa mimikrija.
V hude fant zapadel je dolgove,
le kako ocene naj popravi?
Rekli so, po pameti bo zdravi
rešil se še te težave nove.
Rekli so, a tukaj je neznanka,
ki je trajno, večno nerešljiva,
saj pri Bobiju je pogrešljiva
ravno ta, ni zdrava in še manjka.
Ne le starši, vsi bomo vse dali
zdaj od sebe, bomo priskočili
na pomoč, da fanta bi rešili,
davek zanj pošteno poplačali.
