Delo osvobaja, večpomensko
zdavnaj je postalo, ve se, geslo,
moraš biti prav posebno teslo,
da ga ne poznaš in ti ugaja.
Hkrati eno z drugom, ni mogoče?
Ne poznaš da gesla, pa ti všeč je?
Nisem slišal bedarije večje,
a tako je, če samo kdo hoče.
Delo osvobaja se prijelo
zadnje čase je posebej splošno,
geslo nam zveni sicer pogrošno,
a se mnogo jih je nanj ujelo.
Delam, trudim se, nadvse sem priden,
za otroke svoje skupaj spravljam,
pazim vsepovsod, da ne zapravljam,
vendar vse premalo sem previden.
Mi tako potoži sosed včeraj,
da ga delo vsega osvobaja,
mu prihranek nič več ne ostaja,
kot da vse končano je za zmeraj.
Hja, bedak, tu zadnja je postaja
tvojega, sem rekel, varčevanja,
zdaj svoboda je, značilnost stanja,
delo te imetja osvobaja.
Več kot delaš, bolj si zdaj svoboden,
rešen si prihrankov in bremena,
s premoženjem kaj početi, cena
je, da gledaš kakor vol zaboden.
Vol zaboden le naprej še bodi,
naj te vneto osvobaja delo,
da ti ne ostane nič, debelo
glej osvobojen v oči svobodi.