foto: Twitter

Firma v naše je prišla naselje,

tega bo zdaj že poldrugo leto,

rekli na začetku smo, presneto,

to bo dela, da bo res veselje.

 

Da Holop se firma imenuje,

šlo spočetka je težko z jezika,

je zmotila še reklamna slika,

a navadi človek se na tuje.

 

Dela ni veliko obljubila,

firma ta, ko tu je zaživela,

raje za delitev bo skrbela,

prav, smo rekli, da bo le vozila.

 

Firmin nam direktor je obljubil,

hiše da montažne bo postavil,

v nekaj mesecih, je še pristavil,

nič o tem, da koga bo oskubil.

 

Smo vložili, mesec vsak dajali

še dodatno, kakor rastó davki,

saj kopičili so se popravki,

in poželi smo, kar smo sejali.

 

 V nekaj mesecih da stale bodo,

bil je zgolj navaden populizem,

lahkomiselnost, idiotizem

naš, preklinjali smo zdaj usodo.

 

V pičlih nekaj mescih, je izjavil,

nič da narediti ni mogoče,

če pa kdo za ta denar kaj hoče,

si bo golobnjak lahko postavil.

 

In spoznali smo, kako prodira

v glavo misel čista nam kristalno,

montažerstvo da Holop totalno,

česar treba ni, vse razmontira.