Ekscelenca, gost visoki čaka,
je nestrpen že, saj je pred vrati,
hoče vas na vsak način spoznati,
gor in dol v sprejemnici koraka.
Kdo je ta visoki gost? Ni znano
mi, da danes koga bi povabil,
ali pa nanj čisto sem pozabil,
pa čeprav je prav vse v redu z mano.
Gost Slovenec je, ste pozabili?
Je visoka šarža, ekscelenca,
ne kdor koli, kakšna bleda senca,
stvar bomo v trenutku uredili.
Ah, sem mislil bil že na Slovaka,
ker imel sem prejle z njim pogovor,
zdaj že vem, zasliši se odgovor,
ta visoki gost naj nič ne čaka.
Vstopi naj in se opravičujem,
saj že dolgo časa se poznava,
znan mi je obraz, ime, postava,
dobro vem zdaj, koga pričakujem.
Je že vstopil in vam gre naproti,
ekscelenca, tukaj je, prihaja,
že na daleč roko vam podaja,
jaz pa grem, ne bom vama napoti.
Čakajte, saj tole je pomota,
čakal drugega sem, ne pa tega,
zdaj ste me resnično zmedli vsega,
da počutim se kakor sirota.
Ne, že v redu, ta je res Slovenec
in vaš gost, ne dá se pomagati,
novi je in prepotenten hkrati,
ni vaš znanec, tale je zelenec.
