Na čarovnice se uprizarja
lov od nekdaj marsikje po svetu,
a nekje na našem je planetu
stvar drugačna, še bolj zaudarja.
Zbere komisija se, razišče
ki naj, kdo je širil govorice,
kdo promotor vražje je resnice,
tega spravi naj se na morišče.
Kdor je s prstom kazal, je nevaren,
tega se čarovništva obsodi,
ne uide zlepa ta usodi,
sodi se mu, ker da je nemaren.
Kdo požar zanetil je? Požare
netijo samo čarovnic sile,
te bodo plačale, te dobile
svoje, pravijo zamere stare.
Volk z golobom je simbol procesa,
ki zdaj komisija ga pripravlja,
ko na njeno čelo se postavlja
bitje prav sumljivega slovesa.
Je ščetinasto in popadljivo
bitje na te komisije čelu,
in ker tu je sam hudič na delu,
zlahka temu sámo bo sumljivo.
Še posebej, kadar s prstom kaže
in sovražno ko oči izbulji,
da še sam hudič tedaj zatuli: Oh, kako neumno tale laže.
Da ščetinasto je, opazili
zdavnaj so, zato naj se pripravi,
tudi z njim prav zlahka ker opravi
hudobija, ne da se jo sili.